Utrinek krožka Ekologija duha

V sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije in Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport

Krožek ekologija duha se je sestal štirikrat (od 7). Kakor je bilo na prvem srečanju spoznavno tiho, se je do tretjega srečanje duh udeležencev že dodobra prebudil. Izjemno moči je potrebno, da nekdo prebije parametre umske zaznave in vstopi v matrico življenja, da zaživi. Zaživeti pomeni prebuditi občutljivost do dogajanja, vseeno ali je to dogajanje lasten miselni proces in čustvovanje ali pa dogodki okrog nas. Občutljivost se prebudi, kadar smo v sebi tiho, kadar umu ne dovolimo, da to kar gleda, komentira in sodi. Občutljivost nas opremi z vsem vedenjem, ki ga dani trenutek potrebujemo, da se prav obrnemo.

Zaupanje življenju zelo pomaga, da se procesu aktivno in hote predamo, zavedajoč se, da je neskončno modrejši od nas. Naša pamet nas lahko pripelje le do tu in nič dlje. Danes živeči na lastni koži spoznavamo posledica naše pameti. Spoznajmo jo za to, kar je in ji ne pustimo, da vlada toku življenja. Vsi smo pionirji prerojevanja uma, ki moramo počistiti s tujki, ki nam ne dovolijo zaživeti pristnega, čutečega in ljubečega bitja, kar v resnici smo.

Spoznavati začenjamo silovitost dolgo zatrte ženske energije, ki zna biti in prisostvovati, za razliko od moške energije, ki zna delati, ustvarjati in graditi.

Danes znamo narediti vse, ne znamo pa tega uživati. Pregorena moškost nas sili v neprestan pogon, v katerem izgorevamo, ne da bi enkrat samkrat v življenju zares zadihali. Dozoreli smo za rešitev, ki nam jo nudi le popolna zaustavitev, prisostvovanje brez namena, brez hotenj in želja. Popolna potešenost bivanja, ki je daje razumevanje enosti.

Začutimo enost procesa, v katerem je vse en sam dogodek, nezmožen razpasti na posameznosti. Nas ni brez okolja in okolja ni brez našega zaznavanja in zavedanja. Zatopljenosti v svoj svet želja in potreb ne moremo sprevideti brez soljudi, ki so bolj ali manj drugačni od nas. Potrebujemo jih za preboj iz kukona ega. Zaživimo ta uvid kot hvaležnost za vse, kar nam življenje prinese ali odnese, ne meneč se za lastno sebično misel, ki se pritožuje, jamra, stoka in benti, če ni tako kot si je zamislila.

Postanimo spet iskreni v edini sili, ki nas poganja in osmišlja, ljubezni. Razdajajmo se v vsaki, še tako neznatni gesti ljubezni.

Nasmehnimo se, kadar smo slabe volje, prijazno postrezimo kavo utrujenemu, pozabimo lastne potrebe, da bi nasmejali, sodelovali v igri z nekom, molčimo, kadar se ne strinjamo, ne ubijajmo atmosfere z uveljavljanjem svojega prav, zavejmo se, da to kar mislim jaz in ti, življenju nič ne pomeni, negujmo aromo odnosa z dopuščanjem drugim, da so, ne vmešavajmo se v proces rasti drugih, vsak ima svoj čas, dopuščajmo zmoto, zacvetimo v svobodi, nežnosti in dajanju, osvobodimo se zamer, krivde in slabe volje za vsako ceno, kajti življenje je valuta, s katero se igramo.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s