Samooskrba

Nujnost dotikanja zemlje

V Hosti si želimo, da bi ljudje okoli hiš uredili barvit in mnogovrsten vrt, ki hrani človekovo potrebo po lepoti, njegovo zavest in njegov okus. Čas je, da ponovno hranimo človekovo celovitost, katerega telesna hrana je le en del samooskrbnosti. Vrt je iz gledišča energije enako ali bolj pomemben od bivališča. Danes, ko smo si hiše zabetonirali, je negovan vrt za človekovega duha bolj nujen kot kruh. Bose noge in gole roke, ki jih zarivamo v zemljo, so naravni ‘antioksidant’, ki razstruplja telo ne samo stvarnih smeti, temveč očiščuje tudi človekovo misel. Množična proizvodnja zelenjave žal ne nudi istega učinka, ker je zadaj namen masovnosti t.j. tržnega preživetja.

Pogoji, v katerih vrtičkarji delajo danes, so se v zadnjih 40 letih močno poslabšali. Red letnih časov je izgubljen. To botruje prekomerni širitvi škodljivcev, ki se na malem vrtu lahko izkažejo za usodne in marsikaterega vrtičkarja poženejo v obup ali v nakup kemičnih strupov, ki na koncu ne dajo računice.

---

Kako se pripravim na ‘osebno’ samooskrbo

S hišnim vrtom ne bomo dosegli samooskrbe s prehrano, a to tudi ni njegov namen. Vrt je eden izmed treh poglavitnih pobudnikov človekovega preporoda. V času nedavne karantene in kot kaže kmalu ponovljene, vrt postaja ‘varno zatočišče’ za koristno in ustvarjalno rabo življenjske sile. V Hosti smo prepričani, da je večina človekovih delovnih in prostočasnih opravil življenju nekoristnih in bodo morala propasti in odstopiti prostor življenjsko koristnejšim početjem.

Čas, ki smo ga preživeli v odmaknjenosti od vsakdanje rutine je v marsikomu prebudila navdih za uresničitev svojih ljubezni. Eden od nujnejših področij dela in prostega časa mora postati tudi dotikanje zemlje, ki poleg osebnega zadovoljstva in sosedske izmenjave, nudi ‘hrano’ za celovitega človeka, ki občuduje rastje in cvetenje, ki diha z ritmom vrta, se mu pustiti poučevati skozi vedenjsko dinamiko… se skratka s pomočjo vrta preobraža v občutljivo in učeče bitje, ki se ‘hrani’ z mirom, lepoto in živimi pridelki.

---

Sodelovanje s kmetijami

V pojem vrtičkarstva spada tudi delo na lokalnih kmetijah, s katerim ‘odplačaš’ svoj pridelek. Kmetije so v velikem pomakanju delovnih rok in zdaj je čas, da se družine povežejo z lokalnimi kmetijami in jih podprejo z rednim odjemom pridelkov in izdelkov, pa tudi s sezonsko pomočjo na njivah in rastlinjakih.

Ustvarite si lokalno omrežje dobave vsega, kar potrebujete, morda celo zamenjate delo in se podate v zagon svoje kmetije. Decembra lani so vsak dan v Sloveniji propadle štiri kmetije. Z našimi nakupi v trgovinskih centrih jim ‘pomagamo’ pri tem.

Povežite se z eno ali več lokalnimi kmetijami in postanite redni odjemalci, na katere kmet lahko računa in vam zagotovi tedenski ali mesečni zaboj sveže zelenjave.

Rastlinjak Vidivita d.o.o Brezovica pri Ljubljani   Tu boste našli svež peteršilj, zeleno, mlado špinačo in ohrovt, omamni koriander, svežo čajno meto, kimči, solato in mnogo drugega sveže čez celo leto.

Kmetija Zalar Vrhnika. Srečate jih na vrhniški tržnici ali na lokaciji kmetije na Drenovem griču. Tu boste redno dobili gomoljnice in listnato zelenjavo čez vse leto-

---

Naravni vrt

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Beseda ‘naravni’ nam pomeni to, da se v rastje rastlin vmešamo tako, da njihovo naravnost podpremo, ne otežimo. Vrt redno opazujemo, da vidimo kateri rastlini kaj paše ali ne paše tako, da vrt postane mikroklima naravnih zaveznikov. Vrt se odziva na pogoje, v katerih rase. Ni mu vsak dotik prijeten in nekaj časa traja, da se z vrtom spoprijateljimo tako, da opazimo, kdaj ga podpiramo in kdaj mu delo otežimo. Tudi vsaka rastlina se ne počuti dobro povsod in včasih traja nekaj presaditev, preden se udomači na terenu.

V naravnost pade tudi čim manj kupljenega materiala za izdelavo klančin, skalnjakov, stopnic, potk, plezalnih opor, okrasnih elementov itd. V ta namen se podamo v gozd kot zenovski vrtnar, ki ve, da potrebuje nekaj za podporo rastlinam na strmini, a še ne ve, kaj naj bi to bilo. Pazljivo raziskuje gozdno pokrajino, dokler ne zagleda ‘iskanega’. Takrat prepozna deblo, korenino, kamen, lubje, koreninsko združbo… ki bo služilo namenu in brez večjih posegov ‘rešitev’ prestavi v svoj vrt.

---

Otroški gozdni vrt

Naravno šolanje upošteva, da je gibanje in stik z naravo najmočnejši pouk, ki ga otroku lahko privoščimo. Stik z zemljo, spoznavanje procesa rastlin, doživljanja gozdnih ritmov, opazovanje nepogrešljivih drobižkov, doživljanje letnih časov, zmožnost pozornega opazovanja pomenljivih podrobnosti… so nepogrešljivi vidiki otrokove širine in naravne inteligence.

Ni svobode brez reda. Kjer ni reda, ni svobode. Reči: ‘Počel bom, kar hočem! V šolo bom šel, kadar mi paše, na delo bom šel, ko se mu bo ljubilo, pridem, kadar mi ustreza’… je samoljubje, ki ruši Red. Upoštevati je treba, da so na svetu tudi drugi ljudje in druga bitja, ki jih naša dejavnost dotika. Biti moram obziren, opaziti moram drugega, biti skrben in pozoren. Kadar mislimo le na to, kar bi sami hoteli, postanemo uničevalni do vsega drugega.

Poslušanje in občutenje drugega je pomembnejše od tistega, kar se učimo.

Kadar nečemu resnično prisluhnemo, takrat pozabimo nase in postanemo del tega, kar opazujemo.

---

Samota in tišina dovoli otroku, da se lahko v nekaj potopi in ga pri tem nič ne premoti. Če govorimo, kako naj se nečesa loti, mu ne privoščimo zadovoljstva, ki se v njem zgane, kadar se do nečesa dokoplje sam. Ko sedimo sami in v miru in opazujemo let in ščebet ptice, ostre ali medle sence, valovanje listja v vetru, melodijo gozdnega življenja… takrat začnemo razumeti delovanje samih sebe in življenja.

Ste šola ali vrtec? Bi želeli narediti svoj vrt?

Pomagamo vam ozeleniti okolico, narediti gredice, izbrati ustrezne rastline, vam pomagati poiskati naravni material in vse potrebno, da se bodo otroci lahko seznanjali s nego in rastjem rastlin, sledili rasti dreves podprli vašo željo po zelenem kotičku za počitek, razvedrilo, delo in pouk.

Bi radi uredili hišni vrt kar se da naravno?

Tudi v tem primeru pridemo k vam in skupaj bomo začeli.

---