Nadaljevanje s strani Skrbniki

Skrbniki
Intervju z M. Šumrada

ŽIV ČLOVEK  Lahko si predstavljate, kako mi je bilo lepo z Njim, ki biva čisto, brez namenov, osebnih interesov in lova na to ali ono. V celoti potešen, zadovoljen, poln življenjskega Miru, ki me je božal kot omamen vonj neznanega Cveta. Ko me je videl jesti bučo z nožičem kot sicer jem melono ali lubenico, sem mu delovala kot pobegla iz džungle, še nikdar med ljudmi in njihovimi navadami. Tako prešerno se je nasmejal mojemu poskusu, da sem si bučo, ki je sicer potrebna kuhe, jedla tako, da sem si njeno trdo meso rezala na tanke šnite in jih grizljala kot čips. Tega sadeža še nikdar nisem videla. Moral je delovati sadno, sicer se ga ne bi lotila tako surovo.

A ta drobni pripeljala naju je povezal bolj kot bi mogle to storiti besede. On je bil zame eksotika brez primere… in kot se je izkazalo, tudi jaz zanj, čeprav iz drugih razlogov. Po tem Živem moškem je bilo zame vse drugače. Hrepenela sem le še po tej nasičeni polnini duha, ki ničesar ne išče v drugih ljudeh, se ne privezuje nanj zaradi osebnih interesov in čisto zares ničesar noče, razen, da bi se dajal iz notranjega obilja. Kasneje sem to lastnost prepoznala v vsaki podrobnosti narave in brez izjeme v resničnih duhovnih velikanih, ki jih ločiš od lažnih gurujev ravno po tej lastnosti.

To srečanje se je zgodilo sedmi dan 6 mesečne poti po Avstraliji in me obdalo ali napolnilo

z nekakšnim varovalnim ščitom navdušenja,

ki bi ga lahko primerjala z ‘aha momentom’ hudega znanstvenika,

ki se je po letih naporov, vendarle dokopal do uvida,

do katerega je prišel, ko se je nehal naprezati.

Zgodaj že sem imela občutek, da je nekaj hudo narobe s tem svetom, in da nekaj zelo pomembnejšega manjka. A nisem vedela kaj, dokler me splet dogodkov ni pripravil na veliko razkritje, ki ga s svojimi napori in hotenjem nikdar ne bi mogla doseči.

Kako bi vam to najbolje predstavila, da bi razumeli, da Življenje bolje ve,

kaj potrebujem, kot vem sama,

zato je slediti mojemu planu čista nespametnost.

V Drobtinicah iz gozdnega odmika lahko preberete splet dogodkov, ki so me pripeljali do tega trenutka in v nobeni fazi dogajanja ni bilo mojega hotenja ali namere po tem.

ČAS ZRELOSTI  To je morda tista vedenjska dragocenost, ki me tišči v prsih in hoče na plan. Zadnja tri leta se izrisuje Velika ločnica med Živimi, ki imajo voljnega duha, da jih Življenjsko dogajanje preoblikuje v visoko zveneča svetlobna bitja, kakršni moramo postati, da bi bili primerni za Življenje in mrtvimi, ki kljubujejo Življenjskemu dogajanju in ostajajo zvesti starim navadam.

Nikogar ni, ki ne bi potreboval duhovnega očiščenja, da bi dozorel za Življenje, morda zelo majhni otroci, a tudi njih Življenje kleše in nikomur ne prizanaša. Kajti naš duh je po tisoče letih nečutenja otrdel in potrebuje jeklene udarce, da se zmehča. Življenje ve, kaj potrebujemo, da se zlomimo v neresnični miselni paradigmi in dozorimo za vedno gibko, vselej novo paradigmo Živih, v kateri je v vsakem trenutku natanko to, kar potrebujemo. Nobenega zavračanja in nobenega izsiljevanja.

PREDAJA ŽIVLJENJU   Bila sem zvabljena na pot in sem privolila, to je vse… pustila sem se voditi Življenjskemu dogajanju. Ta pot pa me je obdarila s toliko duhovnimi darovi in Življenjskimi kvalitetami, da jih še danes prepoznavam in spravljam v obnašanje. Gotovo najbolj vidna, pa je ta, s katero sem začela, da se ne privezujem, ne iščem varoval, ekonomskih zagotovil, kakršna so v navadi duha, ki ne čuti Višjega reda Življenja.

Ta oskrbuje svoje Žive z vsem, kar potrebujejo, ne da bi prosili. Kaj nam ni Jezus povedal: ‘Poglejte lilije na polju, ne predejo, ne orjejo, ne trudijo se, pa so lepše oblečene kot Salomon’.

NOVA PARADIGMA  Vabljeni smo k veličastni nalogi preoblikovanja življenjske paradigme, ko bo postala Živ temelj novemu načinu bivanja in sobivanja, iz katerega bodo razvidne nove prioritete spoštovanja Življenja, ljubečega sobivanja z vsemi oblikami Življenja in tako družbeno ureditvijo, ki bo ohranjala, povečevala in lepšata Naravno Blaginjo.

Spremeniti se moramo!! Zdaj smo hodili po poti mimo Življenja in proti Njemu, zdaj se poravnavamo z Njim. V svoje obnašanje moramo vdelati Naravni zakon, ki ga imamo zapisanega v genih, a smo ga z usmerjanjem pozornosti ven iz sebe zakrknili v pozabljenje. Ponotranjenje in nega notranje tišine sta gotova pot oživitve notranjega vedenja, zato so izjemno iskani in cenjeni:

  • meditanti,

  • molčečneži,

  • neuporniki,

  • miroljubneži,

  • samotarji,

  • tihi radodarneži,

  • sijajne duše,

  • ponižni duhovni velikani,

  • objemalci dreves,

  • netilci notranjega ognja,

  • spravljivci,

  • materialni osvobojenci,

  • notranje napolnjeni,

  • samonikli umetniki,

  • prisebneži,

  • celoviti bivalci,

  • brezhibno zdravi,

  • duhovni izklesanci,

  • radostni trpini,

  • očarljivi brezbesedneži,

  • svetlobni ljubimci,

  • razplamtevalci etrov,

  • pristni naravneži,

  • tkalci mreže Luči,

  • ‘čopiči’ na platnu Življenja,

  • pogumni srčneži,

  • alkimisti čudodelci,

  • beli Magi,

  • Vidci in Vedci,

  • tenkočutni občutljivci,

  • brezpogojno svobodni…