Ob prelepi Dragonji, v naravi, do katere ne seže hrup človeškega delovanja,

smo se srečevali ljubitelji terapevtskega in zdravilnega prepevanja na sedmih srečanjih študijskega krožka,

ki ga je Šola Hosta organizirala v sodelovanju z

Andragoškim centrom Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.

Tisti, ki želijo peti, bodo vedno našli pesem.

Pesem je več kot beseda in melodija, je obraz duha, ki se osvobaja telesa.

Pesem je najmočnejša magija.

Hosta je šola, ki jo zanimajo poti do uresničitve človeškega potenciala. V vsakem trenutku bi pri sebi lahko našli vsaj eno slabost, ki bi se jo lahko otresli in se v svoji lepoti za korak približali svojim polnim zmožnostim. Vsi dojemamo potencial kot resničen, čeprav si ga ne moremo niti predstavljati, ker potencial leži v nam neznanem območju. Je nekaj, kar še nismo in naša prva odgovornost je poznati se in se obvladati, se približevati vse lepši in lepši različici nas samih.

Pesem, morda najbolj monotono mantranje brez ritma in melodije, ki je po šamanskem prepričanju plovilo do ‘druge’ strani zavesti, v kateri se prebudimo in zaznavamo trenutno dogajanje neposredno, brez popačitev, ki jih povzroči osebna misel. Tako se lahko izrazijo neskončne finese občutenja, ki nas opremijo z dovolj informacijami, da se v danem trenutku obrnemo prav.

Občutek brezčasja in nujnost ustvarjalnosti

Z enostavnim prepevanjem om-a, takrat ko pademo v njegov tok, doživimo občutek brezčasja, v katerem pozabimo, da smo telo na zemlji. Samo hipec takega doživetja za vedno razburka sicer nikoli prekinjeno zavest vsakdanjega sveta in človek nikoli več ni isti. Tega nihče ne bi mogel zatem spraviti v besedo, čeprav nas trenutek notranje tišine navdihne in preplavi z ustvarjalnim obiljem. Sprememba je vidna na obrazih, v drži, ki je sproščena in pogledu, ki je miren in prisoten.

Ustvarjalnost je nujna za živega duha. Ni pomembno, kakšno obliko privzame naša ustvarjalnost, pomembno je, da smo odprti do tistega, kar se hoče izraziti skozi nas. Mogoče se navdihnjenost pretoči v drugo obliko ustvarjalnosti, v pisanje, slikanje, ročna dela, delo z ljudmi, gradnjo ipd., ni važno, vse dokler ostajamo voljni za pretok življenja skozi nas. Za to je potrebno v sebi izgraditi prostor in ravno to je terapevtsko prepevanje, še posebej v naravi. Ustvarjalnost je notranja vrednota, ki jo vlivamo v to kar počnemo. Kadar smo radostni in ljubeči pri vsem, kar počnemo, potem smo ustvarjalni. Takrat iz tega nekaj rase, kar nas preobraža in naredi resnične. Čim bolj ustvarjalni smo, tem bolj smo živi, resnični.

Vesela sem ljudi, ki se prvič opogumijo k petju in se znebijo strahu pred prepevanjem v družbi in se iz grla izpojejo, četudi ne v popolni ubranosti. Premagovanje strahu, dosedanjih omejitev in zaživetje dušnih strasti je tisto, kar krog pojočih src želi buditi, obenem pa ustvariti vzdušje sproščenosti in popolnega sodelovanja v spontani glasbeni improvizaciji.

Sproščenost je naravnost

Bolj, ko se znamo sprostiti, bolj naravno pojemo, zato na začetku nekaj časa mirujemo in molčimo in dovolimo naravi, da z nas potegne nesproščenost, nemir in zategnjenost. Ko tako mirujemo, se trebuh odpre, hrbet vzravna in obraz razjasni. Jeza, nezadovoljstvo in stres se zarivajo v drugo vratno vreteno, na katerega so vpete čeljustne mišice. Kadar začutimo ta predel in ga zavestno sprostimo, naš glas dobi naravno izgovorjavo in mehkobo. To je lep vstop v zdravilno petje.

Tako iz diha v dih bolj padamo v zbranost popolne potopitve v petje. To zamaknjenje je vse lažje doseči z urjenjem, ker si telo zapomni to stanje in ga vse lažje spet prikliče. Včasih je dovolj le nekaj trenutkov zamaknjenosti, v katerih se zlijemo s početjem in popolnoma pozabimo nase, da se preobrazba duha lahko zgodi, kdaj pa lahko kar naprej vstopamo vanj in se dolgo nič ne premakne. Odvisno od trdote duha in rigidnosti naše misli. V življenju civiliziranega človeka je takih trenutkov zelo malo, ker nismo naučeni miselno mirovati, zaradi tega brezmejnemu duhu vsilimo pritlikavost, iz katere se redko vzdigne in vsakokrat ko se, je to mali čudež.

Vabljeni k slikovnemu podoživetju Kroga pojočih src.