Znanost o gozdu

Stvarna znanost o gozdni zdravilnosti opazuje ljudi skozi mehanske naprave, med tem ali po tem, ko so izpostavljeni vplivu gozda ali mest. Na različna področja na telesu pritrdijo zaznavne aparature ali jim vzamejo tekočine in jih opazuje skozi mikroskop oz. kako se odzivajo v stiku z drugimi kemijskimi elementi. Mehanska naprava zaobjame le en vidik doživetega, tistega, katerega posamezna naprava meri. Ko človek enkrat zares doživi blagodejnost ne le gozda, temveč gozdnega vzdušja v sebi, bodo znanstvene študije postale preskromne in pretoge pri opisovanju zdravilnih učinkov.

Namen prispevkov znanosti na moč gozda in narave je navdušiti um nad lastno sprostitvijo, v kateri pridobiva tudi on sam. V sprostitvi so jasne mnoge stvari, ki jih skozi premlevanje in tuhtanje dojemamo kot zapletene. Odpovejmo se potrebi, da neskončno in skrivnostno pojasnjujemo z besedami in začnimo nameravati čutenje, kajti svet je duhovno bitje, ki ga lahko spoznamo le z občutjem. Razlog je, zakaj nimamo mikroskopskega vida, ne potrebujemo se zapletati v materialno strukturo sveta, temveč pronikniti v njegovo energijo.

Anti-stres terapija

Gozdna atmosfera povečuje delovanje para-simpatičnega živčevja, ki telo ohlaja, pomirja, upočasnjuje srčni utrip in varčuje z močjo, obenem ko pospešuje delovanje žlez in presnove. Para-simpatično živčevje se uveljavi, ko se proti-stresni mehanizem telesa ne sproža. Na stres se telo odzove tako, da v organizem spusti kortizol. Predoziranje telesa s kortizolom vodi v zrušitev imunskega sistema in v domino efekt podiranja celotnega sistema.

Meritve kortizola v slini so pokazale, da že 20 minutna tiha hoja skozi gozd zniža vsebnost stresnega hormona za petino. 40 do 60 minutno vsakodnevno tiho zadrževanje v gozdu izboljša razpoloženje in daje občutek moči in trdoživosti. Gozdna kopel bistveno pripomore k zmanjševanju stresa, na katerega se telo odziva z glavobolom, visokim pritiskom, srčnim okvaram, diabetesom, kožnim in dihalnim obolenjem, astmo, artritisom itd. Sproščeni in prisotni sprehodi po gozdu znižajo vsebnost kortizola, upočasnijo srčni utrip in delovanje simpatičnega živčevja, znižajo krvni pritisk, medtem ko nas hoja po mestu vznemirja, četudi hodimo v miru.

Naše telo je namenjeno bivanju v naravi. Zadnjih 200 let smo se močno odtujili od nje, kar nam telo sporoča s stisko in obolevanji. Enako kot delamo z življenjem zunaj sebe, delamo z življenjem v sebi. Z odtujitvijo od narave telo izpostavljamo nenaravni atmosferi, na katero se samodejno odzove s stresom. Stres nas nato sili v neprisebne odločitve, ki se zrcalijo v prekomernosti na vseh področjih. Odvzame nam moč presoje in zdrave mere ter nas potiska v odvisniško vedenje.

Imunski sistem cveti

Stresni hormon ogroža imunsko obrambo, še posebej delovanje prvih branilcev imunskega sistema, protivirusnih celic ubijalk. Te proti-bolezenske agentke se pomnožijo za 50 %, če človek dva dni zapored preživi po dve uri v gozdu (Dr. Li 2017). Dr. Li je 2008 naredil raziskavo gozdnega vpliva na raka na bolnih medicinskih sestrah in jih za tri dni peljal v gozd. Raziskava je pokazala močan dvig proti-rakavih proteinov, ki so ostajala v telesu še 7 dni po terapiji.

Kako drevesa zdravijo – Fitoncidi

Izboljšanje imunskega sistema so opazili skozi merjenje vsebnosti stresnih elementov v krvi ali urinu, ki so močno upadli po hoji skozi gozd, ne pa tudi po hoji skozi mesto. Naravne kemijske spojine, ki jih izločajo zimzelena drevesa, znane pod imenom fotoncidi, tesno povezujejo z izboljšanjem imunske obrambe.

To je zanimiva najdba našega časa v kontekstu sto let stare zgodbe o zdravilnosti gozda proti tuberkulozi. Sredi 19. stoletja sta zdravnika Peter Detweiler in Hermann Brehmer postavila sanatorij v borovih gozdovih Nemčije, kot je to naredil tudi Edward Trudeau v Adirondack gozdovih New Yorka. Vsi so poročali o izjemnih koristih gozdnega zraka na obravnavano bolezen. Opazovanja so prinesla še eno spoznanje, da se je zdravilnost povečala, kadar se je dvignila vlažnost gozdnega zraka. Zdravniki tistega časa so špekulirali o zdravilnemu eteričnemu balzamu, ki ga oddajajo borova drevesa, do česar danes, skozi mehansko opazovanje, prihaja tudi sodobna znanost, ki na novo odkriva nevidno, po zraku prenosljivo, zdravilno moč gozdne atmosfere.

Rojstvo ustvarjalnosti

Čas preživet v naravi izboljša našo umsko aktivnost v smislu navdihnjenosti in reševanja praktičnih izzivov. Študija Outward bound je pokazala, da so udeleženci 50% bolje reševali ustvarjalne probleme po tri dnevni gozdni terapiji. Raziskovalec David Strayer je povedal, da se to zgodi, ko smo ‘potopljeni’ v gozd dovolj časa.

Prispevek o gozdni zdravilnosti na ljudi z mentalnimi boleznimi.

Psihološki učinki, Moč narave

Narava kot zdravniški recept Prispevek matere in zdravnice, ki opaža, kako omejeni prostori kot so otroška igrišča neopazno priučijo omejeno razmišljanje in kako je narava prostor neskončnih možnosti.

Drevo kot transcendentalno izkustvo, v katerem pripovedovalec opiše doživljanje življenja skozi različne podvige, pri katerih je spoznal, da iti ven pravzaprav pomeni iti navznoter in da moramo namesto spečih teles postati žive duše.