Študijski krožek Telo Okno priložnosti (Prispevek s fotografijami ob zaključku krožka.)

Telo je inteligentno prav toliko, kolikor je inteligentna vsaka druga pojavnost… vse je Ena-in-ista Inteligenca. Ljudje smo se ujeli v past poimenovanja pojavov in pomene, ki smo jim pripisali, zamenjali za resničnost. Na poti rasti se pogosto zaletimo ob trditve, da je telo nekaj, kar moramo zatreti ali prerasti, da nas drži v dimenziji časa in prostora in nam ne dovoli razpreti duhovnih kril Svobode in Ljubezni.

To je ena od možnih izbir in nikakor edina. Lahko izberemo to, da je telo ključ do osvoboditve, je naša edina ‘lokacija’, iz katere lahko ‘izhajamo’. Ne ustavimo se pri tem, da je vse energija… seveda je vse energija, tudi naše telo je energija, a kaj nam to pove. Telo je neskončno več kot si lahko mislimo. Telo je prevodnik za moč, je kanal modrosti, je senzor čutenja, je vozilo doživljanja.

Mi nismo telo, telo je sredstvo naše izraznosti. Ko to enkrat doumeš, z njim vzpostaviš podoben odnos kot instrumentalist s svojim glasbilom. Opazuješ ga, kaj zmore, kakšne zvoke lahko izdavlja… glede na to, kako se ga dotikamo, kako ga uporabljamo… da bi izpopolnili svobodo izraznosti.

Telo ima veliko zmožnosti… primarni zmožnosti sta doživljanje in izraznost. Šele s telesom lahko doživljamo in izrazimo sami sebe, kakršni v resnici smo. Večina ljudi nikoli ne pride do polne uresničitve samih sebe, ker nas naše razumevanje telesa (in samih sebe) pri tem omeji. Zaletimo se ob strop razlage o tem, kaj mi mislimo, da je telo in sami sebe ‘ponižamo’ na telesu sicer podporni zmožnosti samo-zaščite in preživetja, ki sta, da uravnavata prvi dve, da ne postaneta uničujoči. Nobenega smisla ne bi imelo, če svoje izraznosti ne bi preživeli. Biti v neprestani ogroženosti pa ne more biti primarna drža.

Ko smo majhni, nas je sama izraznost, vse je ena sama prelepa izraznost barvitosti in raznolikosti in modrosti življenja. Se še spomnite? Ko se zaletimo ob pravila, moralo, krepostnosti dobrega in zlega, se naša naravna izraznost potegne vase. Če naravno izraznost ‘vlečemo’ v odraslost, jo dobimo po glavi, smo odrinjeni iz skupnosti ali moralno linčani… telo se zakrči v ogroženost. Takrat začnemo razmišljati, da bi postali ‘nekdo drug’. Začenjamo si izmišljati niše, kako bi najbolje ‘pripadali’.

Vse to ‘piše’ našo energijsko matrico. Telo je v njej nekaj, kar pride in gre…. to je dobro imeti na umu. Zadrževanje v podpornih funkcijah telesa t.j. v zavlečenosti vase, ‘ustvarja’ vse, kar se nam godi, pa tega v biti nočemo… samo-zanikanje, nezavedno obnašanje, občutek ujetosti, nemoč, brezizhodnost, bes, aroganco itd. V tem energijska matrica ne more drugega kot presoditi, da je situacija nevarna in zakrkne v stacionarnost, v stagnacijo, v nerast.

Ponovimo prvo misel, da je telo delo Inteligence in zato nosi v sebi iste kvalitete kot Ona. Nehajmo misliti, da mi bolje vemo kot ve telo in zaustavimo naše konje v uvidu, da ne vemo. Arogantni smo, kadar svojo pamet vsiljujemo telesu in ga izpostavljamo neprekinjenemu stresu, ki, zdaj morda že ‘vidite’, ni povzročen od zunaj. Na tej točki lahko naredite samo eno pametno potezo: ‘Svoje telo prepričate, da je vse v najlepšem redu!’

Seveda je pri tem majhna zagonetka… da bi lahko prepričali telo, da je vse v najlepšem redu, morate biti v to prepričani najprej sami. Kako se prepričam? Tako, da neham govoriti in začnem poslušati, da začnem opazovati in si iz prve roke pridem na jasno. Neham siliti telo v nekaj, kar mislim, da je ‘zanj’ dobro… utihnem in mu začnem prisluškovati tako kot neznanemu glasbilu.

Prenehajmo telesu govoriti, kaj naj čuti, zaznava in doživlja! V trenutku, ko prenehamo posiljevati telo s svojim programom in pogojenostjo, se konflikt ustavi in oživi vez med nami in telesom. Ni več potrebe, da bi se popravljali in izboljševali, sami sebe sprejmemo v svoji primarni izraznosti, ki smo jo nekoč povlekli vase. Nobena samo-pomoč, duhovne vaje, rituali, mantranje in meditacije ne pomagajo, če ne razrešimo tega prvega izhodišča.

Če se zadržujete v stanju ogroženosti kot stalnici… poiščite, poimenujte in razložite to ‘grožnjo’. Če boste pri tem raziskovanju iskreni in vztrajali do konca, boste spoznali, da se kot pijanec plota držite ideje, da morate imeti vse pod kontrolo in hočete vse opraviti po svoje in da vi že veste. Zapustite to točko in se sprostite z nenačrtnostjo svojega življenja, skočite v tok življenja. Ne potrebujete niti mahati z rokami, da vas nese v svobodo življenjskih zmožnosti.

Tako se začne vaše pobotanje z vašo energijsko matrico. Začnete prepoznavati svojo miselno zakrčenost in rigidnost za resnično povzročiteljico zakrnele samo-izraznosti. Morda je res, da ste kot majhni padli pod težko vladavino odraslih in se potegnili vase povsem instinktivno, da bi preživeli… vendar niste več majhni! Zdaj ‘zadevo’ lahko prevzamete v svoje roke. Kako mislite, da se bo telo odzvalo na popustitev tega pritiska in na to, da mu končno pritiče, kar mu gre? Vprašajte sebe, kako bi se vi odzvali, če bi bili prepoznani in cenjeni za to, kar ste? Postali bi radostni in sodelujoči…. ogroženost bi postala medel spomin…. tako bi tudi telo začelo sodelovati z vami in kazati svoj pravi sijaj.

Izobraževalnic cilj krožka bo izkusiti in razumeti primarno in podporno zmožnost telesa, premakniti percepcijo sebe in telesa v točko, ki nam dovoljuje sprostitev in preučiti praktične vidike spustitve nadzora.

Akcijski cilj bo javna predstavitev na zadnji termin delovanja krožka in pogostitev v parku gradu Snežnik.

ŠK Sprejme do 12 udeležencev

Prvo srečanje 15.7. 2020 ob 17h na Zaplani nad Vrhniko (skupaj 7 srečanj v treh mesecih)

Brezplačno!

Prispevek s fotografijami ob zaključku krožka.