Vasica Hrvoji v odročnem zaledju slovenske Istre je kot mnoge druge istrske vasi na pol porušena in skoraj zapuščena. V tem okolju, obdanem z gozdom, ki je v zadnjih 40 letih zarasel nekoč obdelane terase in pašnike, so Gozdna šola Hosta in ustvarjalci društva Sončni grič s podporo Andragoškega centra Slovenije in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v 7 srečanjih študijskega krožka raziskovali pojem sonaravnosti.

Krožkov se je udeleževalo 12 ljudi različnih starosti, izobrazbe in narodnosti. Raznolikost se je pokazala za izjemno poučno, saj je vsakdo prinesel v krožek svoje duhovno zaledje. Mednarodnost je dala srečevanjem globino, iz katere smo udeleženci zoreli tudi osebno. Vse povezuje želja po sonaravni kulturi bivanja in nekateri jo že uresničujejo v praksi. Tako so krožek ustvarjali udeleženci sami s svojim znanjem in izkušnjami iz vseh koncev sveta.

Na prvem srečanju smo spoznali 4 dimenzije trajnostnega razvoja. Model Gaia Education; socialni, ekonomski in ekološki dimenziji dodaja okvir kulture, ki orisuje naš odnos do soljudi, okolja in življenja. Na podlagi modela so udeleženci ocenili sonaravno prakso društva Sončni grič in do konca srečevanj spoznali, da je trenutno stanje zavesti nenaklonjeno sonaravnosti, saj smo s koristoljubnim in odvisniškim načinom razmišljanja prežeti do fundamenta in se še z voljo težko izvijemo iz njega, administrativno in zakonsko energijska, komunalna, prehranska in izobraževalna samostojnost pa ta hip praktično ni mogoča. Biti pionir sonaravnosti terja resnično predanost, neskončno potrpežljivost do rigidnosti družbenega sistema in ljudi ter osebno odličnost, ki zmore ostajati duhovno prožna in obdržati zanos.

(SO)NARAVNOST JE PRISTNOST

Sonaravnost prežema sleherni vidik človekovega udejstvovanja, začenši pri njem samem ali pa ga ne. Biti sonaraven terja biti naraven v prvi vrsti. Biti naraven? Človek, ki vse življenje preživi v betonskih zgradbah, ki je izpostavljen mehanskemu sevanju, ki sprejema znanja nepovezana z resničnostjo narave in ki uživa tovarniško ubito hrano ne more niti slutiti svoje naravnosti. Podružbljeni človek si lahko le misli, kaj pomeni biti naraven, vedeti pa tega nikakor ne more. Da bi se dokopal do svoje naravnosti, bi moral odvreči oklep podružbljenosti, ki ga sili v nekakšno grotesknost družbeno koristnega. Žal ali na srečo se kdo vendarle odloči za ta ukrep, kadar ga vse, v kar je verjel, pusti na cedilu. Sprevidel je zmoto družbene misli, ki ga je privedla do obupa, do izgube, do razočaranj, do bolezni in celo smrti in pride do točke, ko nima več kaj izgubiti, razen lažne maske, ki mu ni dovolila uzreti lastne veličine. Takrat človek korenito preokrene svojo misel. To je rojstvo naravnosti, ki ga je ves čas zbadala k iskrenosti in preprostosti. Biti odkritega pogleda in preprostih potreb po miru, razumevanju, ljubezni in živi ustvarjalnosti so znanilci naravnosti.

Sonaravnost je nekakšen eter prebujene osebne naravnosti, iskrenosti do najintimnejšega, ki se hrani z drobnimi življenjskimi lepotami in razdajanjem iz teh lepot, ne potrebuje nikakršnega hrupnega in bombastičnega tehnološkega balasta, visokoletečih intelektualnih osvajanj in čustvenih dram, da se počuti izpolnjeno. Naraven človek je samodejno sonaraven. Učiti podružbljenega človeka sonaravnosti je torej popoln nesmisel. Sonaravnosti se bo učil na pamet, ločeval bo odpadke, varčeval bo z energijo, kupoval bo eko hrano in živel v prepričanju, kako je sonaraven in zelo verjetno o tem goreče poučeval tudi druge. A naravnost nima nič opraviti s sortiranjem odpadkov.

Naravnost je samoniklost, je rasti iz lastnega jedra, ki korenini neposredno v življenju in ne torej v družbeni misli, ki je po pravilu življenju nasprotna. Biti naraven pomeni biti pogumen, saj se s tem obračamo proti družbenemu vetru. Tako je ta hip, tako se začne, a ne bo vedno tako. Lahko smo iskreni do sebe že zdaj, lahko pa počakamo, da zbolimo in vse izgubimo in se za iskrenost odločimo tedaj. Lahko smo pogumni ali strahopetni, a priti moramo do svoje naravnosti, če želimo obstati v življenju.

Utihnimo, obmirujmo, zadržujmo se v visokih frekvencah narave, ki hranijo našo zavest in to počnimo spet in spet in spet. Biti naraven pomeni biti čist tujega v sebi, ki nas sili v nenehno gonjo za nečem, kar sploh ne potrebujemo in kar sploh nismo premislili, le ponavljali za drugimi. Biti naraven pomeni prebuditi se v lastni presoji. Tako se začne, potem pa življenje vsakogar vodi po svoje in mu nudi ustrezne situacije in okoliščine, v katerih lahko kot naraven zori in nobena ni postlana z rožami. Tudi zgodba sonaravne vasi Sončni grič ne, a vas diha, še teče in vsa vroča vre.

(SO)NARAVNOST V PRAKSI

Posamezniki, ki jih je iz vseh koncev sveta združila strast in nuja po naravnosti razumejo, kaj to pomeni v praksi: odpovedati se navideznemu blišču družbene vpetosti in zapustiti konfliktnost sebičnosti. Tekom srečevanj smo spoznali metodo nenasilne komunikacije, model napredne demokracije, t.i. sociokracije in inkubator trajnostnih skupnosti, ki nagovarja odnos med posameznikom in skupino, ki ni hierarhično organizirana. Vse našteto nagovarja socialni vidik sonaravne družbe.

Ekološki vidik na Sončnem griču udejanjajo z reciklažo vode, dosledno uporabo ekoloških mil in čistil, pridelavo zelenjave brez kemikalij, čim večjo prehransko samo-oskrbo ali lokalno oskrbo itd. V okviru študijskega krožka smo se naučili izdelati zeleno streho, ki je lahko prehodna rešitev za betonska mesta, ki so jedra pregrevanja. Na srečanju posvečenemu kulturi smo se posvetili skupnemu kreativnemu ustvarjanju in iz bližnje okolice nabrali material za izdelavo okrogle mozaik plošče za mizo, ki že stoji v senci dreves na vrtu Sončnega griča. Različni kamenčki v mozaiku zajeti v okrogel obroč predstavljajo raznolikost posameznikov, ki skupaj tvorijo harmonično celoto. Med tem, ko so udeleženci krožka v pripravljeno podlago polagali kamne, ki so jih skupaj nabrali na obali, nam je inštruktor igral na klarinet, kar je ob petju ptic celotnemu dogodku dodalo prav poseben čar.

Na zadnjem srečanju, ki ji bil prikaz osebne odličnosti vseh vpletenih, smo podoživeli njihovo zgodbo od začetka do danes in začutili zanos nastanka ideje in prvih navdušencev, zatem konfliktnost ob prvem uspehu, razpad prvotne skupine, prečiščenje osebnih vrednot in odločitev ter uhojevanje novega ‘bitja’, ki se je iz tega rodilo. Malček je star pet let in že pozna meglo tega sveta, zdaj je dozorel za jasno usmeritev v naravnem ritmu, ki potrebuje svoj čas., da obrodi in daruje svoj sad.  

Naravnost se rodi, ko smo pripravljeni zapustiti območje udobja, maternico

in se podati kot nežna kal v surovi svet, ki nas prekali in obrusi,

da naravnost zasije iz nas kot izkopan diamant.