Ima Šumo rada

Puščavsko zorenje iz podružbljenega v samoniklo bitje

Nekaj pomenljivih dogodkov je zaznamovalo mojo pot, vsak nenadomestljiv v svoji moči, a šest mesečno samotno potovanje po Avstraliji je vseeno vredno omembe na tem mestu osebne predstavitve. Bila sem še mlada, neizoblikovana, brez svojega prav in nadvse pronicljivo raziskovalna, zlepa me ni nič zadovoljilo. Tudi to, kako sem prišla do odločitve za Avstralijo, je skrivnostno življenjska, v kateri ni sence človekovega vmešavanja, niti mojega. Brez misli in brez truda sem se znašla na njej in šele kasneje, ko sem bosa stopala po puščavskih tleh in zrla v dih jemajočo odprtost puščave, sem začela dojemati, kje sem. To me je tako tiho in globoko zaznamovalo, da šele danes dojemam, zakaj me človekov svet ni mogel več premamiti.

Potem, veliko kasneje, ko je bila pot že dolgo za mano, sem začenjala čutiti, kako se mi nauki tistega doživetja postopoma razkrivajo, kolikor sem jih bila zmožna spraviti v življenje. Že 15 let sem, tudi tu v Sloveniji, ne da bi sprva sploh vedela in ne po svoji odločitvi, v uku bitja, ki ga ne morem imenovati človek. Je tako nezemeljsko samostojen, samonikel in osvobojen kulturno-družbenih miselnih vzorcev, da je prej podoben kakemu božanskemu, zenovsko neusmiljenemu starčku, ki je oster kot britev. Za mano je 15 let gozdnega življenja in osvobajanja iz, naj rečem poenostavljeno, miselne ječe.

Tiho znanje življenja

Nimam nobenih certifikatov, potrdil in diplom iz duhovnosti, nobenega tečaja ali kake druge delavnice, čeprav sem šla skozi široko paleto duhovnih praks pri nas in na tujem, položila mojstrski pas iz borilne veščine, diplomirala iz podjetništva itd.. Po vse teh dogodkih in urjenju in gozdni osami je vse to moralo oditi. Tako nimam znanja, ki bi prihajal od drugega človeka, razen tistega, ki ga hote uporabljam za lažje in prepričljivejše komuniciranje in sodelovanje z ljudmi, ne da bi ga zares spustila vase.

Zdaj poskušam znotraj povsem vsakdanjega življenja med ljudmi ohranjati duhovno higieno, iz katere vrejo navdihi za Hostine delavnice, pogovore, kontemplacije na določen fenomen, meditacije, krožke, treninge, gozdne odmike, gozdne urice, za miselna, čustvena in prehranska postenja idr., na katerih se povežem z ljudmi in z njihovimi iskanji. Brez vsake predhodne priprave in iz trenutne situacije šele lahko črpam navdih za vsak dogodek posebej. Nikoli mi ni dano vedeti niti sekunde vnaprej in dolgo let sem rabila, da sem se učvrstila v tem zaupanju in predaji, kajti življenje je celo tukaj in ne more delati v času in za čas, ki ga ni.

Obet

To terja veliko brisanja programa v glavi, ker človek vse dela po nekem urniku in programu, ki je pripravljen v naprej in se ponavlja. Živeti v takem ritmu in ostati duhovno živ, je izjemen dosežek, skoraj lahko rečem pravi čudež.

To je to, kar si od Hoste lahko obetate… enkratna, neponovljiva doživetja, ki vas bodo popeljala na mistično popotovanje, iz katerega ne boste več odšli taki kot ste vanj vstopili, temveč vas bo spremljal vonj nečesa domačega, morda predolgo zatajenega, a vsekakor pomenljivega in življenjsko preobrazilnega.

Marjeta Šumrada

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

Create a website or blog at WordPress.com

Up ↑

%d bloggers like this: