
Želeti si nekaj, kar presega konkretnost in takojšnost, je vzgib bitja po resničnem. Postati vrli, gospodarji svoje bivanjske matrice in ne biti lutka v rokah notranjih in zunanjih dejavnikov, je izraz resničnega hrepenenja po preseganju navidezno resničnega zemeljskega obstoja in konkretna osvoboditev iz nevrline.
Ta osvoboditev bo opazna tako, da ne bomo več sposobni misliti, temveč bomo celovito angažirani v bivanje. Tudi mišljenje je pojem, ki ga ni moč povsem zaobjeti, dokler mu nismo pripravljeni povsem prisluhniti. Šele ko pristno zavzeto prisluškujemo bivanju in dogajanju, ki vznika z njega, se resničnost misli v nas lahko pojavi.
Velika razlika je med pojavljanjem misli in med izmišljevanjem. Kadar resnično prisostvujemo, ne moremo še premišljevati obenem in ravno ta celovitost prisostvovanja ustvari ugodne pogoje za pojav misli, ki v tem primeru ne izhajajo iz subjektivnega uma, iz jaza in zato ne morejo biti ukazovalne, ne napeljujejo vode na svoj mlin in ne poveličujejo osebka, ki jih izgovarja…, temveč vodijo k jasnosti, k razumevanju, k videnju in k svetlobi. Misli, ki vznikajo v prisotnem umu so vedno narave guru-ja, razprševalca teme, kakršno po svoji naravi življenje je.
Pogovorno raziskovalni krog ‘Kaj je resnično’ v Klubu Orfej 9.11. ob 19h
Leave a Reply