Pred nekaj dnevi je zaradi še enega (petega po vrsti) plehnatega mega marketa brez oken, na Vrhniki padel gozdiček, ki se je zaradi ‘zanemarjanja’ uspel razrasti v pravi mali park in blažil razgled na sosednja betonsko pločevinasta poslopja in omrežje hrupnih cest.
Kako malo je treba, da uničimo in kako dolgo traja, da se življenje opomore. ‘Vse’, kar nam je storiti je, da se zaustavimo v svojem delanju in dovolimo življenju, da si v nekaj sto letih opomore od nas. Ničesar ne potrebujemo izumljati, načrtovati, sestankovati, ‘reševati’, se trkati po prsih in pametovati… le prenehajmo se obnašati kot brezčutni stroji.
A ‘stroju’ tega ne moreš dopovedati! Kar lahko naredimo je, da ga ne hranimo s svojo pozornostjo in obiskom in ga prepustimo naravni entropiji. A kaj, ko so naši apetiti neizmerni. Tako vidimo, ponudba sledi povpraševanju in vselej imamo natanko to, kar hočemo. M. Šumrada
solahosta.com 
Leave a Reply