
Zamislite si nekoga, ki je vse življenje preživel v odmaknjenosti od človeškega sveta in za prvi november prvič vstopi vanj. Izve, da je to ravno dan mrtvih. Popraska se po glavi in opreza za mrtvimi, pa jih nikjer ne vidi. Opazi pa mnogo mask in kostumov okostij, zloveščih obrazov buč in burkaštvo in norčavost ljudi. Nič mu ni jasno, le neprijeten občutek ga prešine, da je vstopil med ljudi, ki, iz njemu nerazumljivega razloga, slavijo smrt, ker kdo bi to sploh hotel?
Spominjati se duš, ki so prešle na drugo raven bivanja, je za živega človeka ta, ali katerikoli drugi, dan popolnega ponotranjenja, umika v samoto, tišino, molitev in kontemplacijo, v kateri vzdiguje svojega duha na višave popolne jasnosti in čiste zavesti, v kateri zdaj prebiva tisti, ki se ga spominja. Ogrne se z zvoki narave, da mu pomagajo pri dvigovanju, umu naroči, naj ga podpre s tišino in srcu, da utriplje v ljubečih vzdihih. Njegova naravnost ga vodi v odgovore, v katerih ni nič izumetničenega, nič izmišljenega, le pristna preprostost srčnosti.
Vem, ne utvarjam si, vsi ne bodo zmogli zapustiti nižin, v katerih so se udomačili in hočejo verjeti, da sami niso prepoznani po svojih sadovih, ker jih še niso pripravljeni uzreti za to, kar so. A sadovi so kvalitete nizke ali visoke zavesti, ki jih uresničujemo s svojim obnašanjem in ostajajo neizbrisno zapisane v našo energijo. Norčevanje in burkaštvo so lastnosti nekoga, ki nima spoštovanja niti do Življenja, ki ga je dobil v varstvo in rabo, niti do smrti, ki jo slavi. Ne ve, kaj se gre, ker še ni osvobodil srca oklepa neobčutljivosti in misli, da je slavljenje smrti zabavno. Nevednost ne rešuje! Logika in Red življenja delata vse, da bi izvedeli, kaj se gremo. Zadnje dve koronski leti prav pospešeno, pa tudi prej je Življenje s svojo čudovito brezhibnostjo neprenehoma trkalo na oklepe naših src, da bi se odprla za ljubezen in čutenje.
Ta, vse prej kot nedolžne navada, je le en košček splošne prepredenosti, ki nas drži privezane na nizko zavest, ki jo moramo zapustiti, če želimo, da nas Zemlja potegne s seboj Domov, na svoje višave, kamor se vrača. Ni obvezno! Kdor ne želi nebes, lahko še naprej izbira obnašanje teme in hočem verjeti, da bodo tudi te duše po vnovičnem večtisočletnem ciklu zatiranja in poniževanja, vendarle dosegle svoje dno in se odločile imeti rade.
Če še vedno ne razumete, kaj vam je storiti, vas vabim k poslušanju in uresničevanju kapljic o svobodi, na tem mestu pa naj vas potešim z: Obmirujte in umolknite! To rešuje! Nehajte se uresničevati iz svoje zlaganosti, ki jo še ne prepoznate. Nehajte streči svojemu nemiru in zmedenosti, prej si pridite na jasno. Umaknite se v okrilje narave in negujte notranjo tišino. Ta vam bo odgovorila na vse, kar vas zanima. Ne verjamete! Nič hudega, vseeno to naredite, le na pamet ne zavrnite ničesar, dokler se iskreno ne prepričate o tem z izkušnjo.
Kaj nismo že utrujeni? Kaj ni čas, da se odrinemo iz tega dna v ne-slutene višave svobode, v kateri ni smrti, ni okostnjakov, ni zloveščosti, ni strahu in strašnosti, ni potrošništva, ni praznične požrešnosti… le lepota naravnosti in preprostosti, ki more znova potešiti sestradano srce?
Živeli Živi!!! Marjeta Šumrada Dan mrtvih Anchor Dan mrtvih Spotify Dan mrtvih Youtube
Day of the Dead
Imagine someone who has spent his whole life in isolation from the human world and enters it for the first time on November 1st. He learns that it is the day of the dead. He scratches his head and looks for the dead, but he doesn’t see them anywhere. But he notices many masks and costumes of skeletons, ominous faces of pumpkins and the buffoonery and silliness of people. Nothing is clear to him, only an unpleasant feeling overtakes him that he has entered among people who, for a reason he does not understand, celebrate death, because who would want that anyway?
Remembering the souls that have passed to another level of existence is for the living person this, or any other, day of complete internalization, withdrawing into solitude, silence, prayer, and contemplation, in which he raises his spirit to the heights of perfect clarity and pure consciousness, in which he who remembers now dwells. He surrounds himself with the sounds of nature to help him rise, instructs his mind to support him with silence, and his heart to beat in loving sighs. His naturalness leads him to answers in which there is nothing contrived, nothing artificial, only the genuine simplicity of the heart.
I know, I am not imagining it, not everyone will be able to leave the plains in which they have settled and want to believe that they themselves are not recognized by their fruits because they are not yet ready to see them for what they are. But the fruits are the qualities of low or high consciousness, which we realize through our behavior and remain indelibly written in our energy. Foolishness and buffoonery are the characteristics of someone who has no respect either for Life, which he has been given to protect and use or for death, which he celebrates. He doesn’t know what’s going on because he hasn’t freed his heart from the shell of insensitivity and thinks that celebrating death is fun. Ignorance does not save! Logic and the Order of Life are doing everything to find out what we are doing. In the last two corona years, just accelerated, and also earlier, Life with its wonderful flawlessness was constantly knocking on the armor of our hearts to open up for love and feeling.
This, anything but an innocent habit, is but one piece of general cunning, which keeps us tied to the low consciousness which we must leave if we wish the Earth to draw us Home with her, to her heights, to which she returns. It is not mandatory! Those who do not want heaven can continue to choose the behavior of darkness, and I want to believe that even these souls, after repeating the cycle of oppression and humiliation for thousands of years, will still reach their bottom and decide to love.
If you still don’t understand what you have to do, I invite you to listen and realize the drops about freedom, and at this point let me comfort you with: Calm down and shut up! That solves it! Stop realizing yourself from your unrecognized falsity. Stop serving your restlessness and confusion, rather come to your senses. Retreat to nature and cultivate inner silence. This will answer everything you are questioning. You don’t believe it! No problem, do it anyway, just don’t reject anything in advance, until you are honestly convinced of it by experience.
Aren’t we tired already? Isn’t it time to push off from this bottom to the unimagined heights of freedom, where there is no death, no skeletons, no evil, no fear and horror, no consumerism, no festive gluttony… only the beauty of naturalness and simplicity that can to satisfy the hungry heart again?
Cheers to the Living!!! Marjeta Šumrada
Leave a Reply