Sedim pod pol metra debelim borovcem, mlad in majhen je, kljub temu pa največji daleč naokrog, prav tu na našem gozdnem placu. Vrtim in vrtim se okrog tega vprašanja, ga spišem, pa zbrišem, pa spet in spet. Kako odgovoriš na vprašanje o nečem, kar ne obstaja? Ali pa obstaja samo na ravni misli, ki si lahko misli, kar si hoče in ne čuti brezpredmetnost določenih miselnih zvez, ki jih čuteč človek nemudoma prepozna za neresnične? Naj vas tokratna kontemplacija zvabi med drevesa in v preseganje vsega navideznega…. Marjeta Šumrada
solahosta.com 
Leave a Reply