Kurma nadi – Dih dvoživke

Kurma nadi, v sanskrtu želvji dih, pomeni, da lahko postanemo ‘dvoživka’, če osvojimo veščino kurma nadi. Želva je vodna žival, a lahko živi na kopnem, lahko smo v telesu, a gremo lahko preko njega. Telesa nočemo zapustiti, a želimo okusiti brezmejnost. To je želja vsakogar. Hodimo na delo, oblikujemo stvari, komponiramo glasbo, potujemo v zgodbe, v kraje, hodimo v kino, na koncerte, se zabavamo, pijemo, se drogiramo…, karkoli počnemo, je zaradi želje po brezmejnem doživljanju življenja, ki ga ne moremo potešiti z mejnim, materialnim. Edini način, da dosežemo brezmejno je, da razširimo zaznavo. Kadar slišimo nekaj, kar ušesa poprej niso zaznala, rečemo da smo razvili slušno sposobnost. Da bi poglobili doživljanje življenja, moramo razširiti zaznavo, sicer se naša doživetja ponavljajo v okviru meja stare zaznave. Poskusimo lahko vse dogodivščine tega sveta in našim čutilom zvrstimo vse možne doživljaje, naša zaznava bo ostala nespremenjena, nepotešena, hranjena z grobimi stvarnimi dražljaji. Kadar zaznavanje trenutka razširimo, se brezmejnost uresniči v najneznatnejšem dogodku dneva.

Dih dvoživke… recimo, da dih potegnemo ven, ti in tvoje telo razpadeta na dvoje. Dvojnost, ki jo prisotnost diha skrivnostno spaja v eno, razkrije navidezno združenost, ki nas zlahka potegne v utvaro, da smo telo (um). Telo (um) je pridobitev, ki ga zažene, ohranja in vzame dih, je dodatek temu, kar sem in kar ob izgubi diha ostanem. Če bi mogli dih potegniti iz sebe in prisostvovati dogajanju, bi razumeli mejo med jaz in moje. V največji zmoti živimo, kadar se te meje ne zavedamo in postanemo pridobitev oz. mislimo, da smo pridobitev… telo, misli, znaje, prepričanje, krvne vezi, kultura, nacionalnost, spol, položaj, poklic, delo, kariera, klub, stranka, svoj otrok itd. itd.. S tem se začne proces propadanja življenja za tistega, ki se istoveti s pridobitvami.

Dih dvoživke je trening, pri katerem pozoren opazovalec vidi, da diha ni mogoče doživeti, doživljamo lahko le učinek drsenja diha skozi nosnici, po sapniku, po dvigovanju in spuščanju trebuha in prsi. Opaziti to razliko in pronikniti v sam dih, v vzorec diha, v pogon diha… je dih dvoživke, zakoreninjen v fizičnem, z zmožnostjo seganja v duha. Zdaj se dotaknemo resničnih zmožnosti in potešimo prirojeno slo po brezmejnem na edini možen način, ki ne uniči telesa in ne otopi duha.

Za Hosto Marjeta Šumrada