Ni res, da nas tehnologija razdvaja in odtujuje od narave. Mestni in digitalni vrvež smo si izmislili, ker nam je povezovanje z ljudmi in naravo tuje. Svet, ki ga imamo, je posledica naših odločitev in privolitev, je (nezavedna) uresničitev naših nagnjenj. Če takrat, ko smo v to privolili s strinjanjem in nakupom še nismo vedeli, v kaj smo privolili, postajamo zdaj vse bolj ‘razsvetljeni.’ Naša telesa in naše počutje nam vpijejo po celoviti preobrazbi. Če smo cele dni vpeti v mesti svet in delovno-poslovno-nakupovalno hitenje, si pomagajmo tako, da v svoj vsakdan vrinemo nekaj presekov, ki nam razbijejo zveznost neprisebnega in energijsko potratnega vedenja in se sproti ‘polnimo’:
1 Dihajmo! Ko se zbudimo globoko, počasi in zavestno vdihnimo in izdihnimo, ne da bi nam skozi glavo šinila ena sama misel. To ponovimo večkrat čez dan v trenutkih samote, ko smo v dvigalu, na stranišču, na stopnišču, ko sedemo v avto, preden izstopimo iz avta, ko smo na sprehodu ipd.
2 Vzemimo si pol do ene ure samote, meditacije in ustrezne vadbe, s katero se pripravimo na obremenitve dneva in z držo izrazimo hvaležnost, da živimo.
3 Vsaki 2 uri vstanimo in pojdimo na ‘reset’. Stopimo na balkon ali na zrak, se pretegnimo in odprimo za globok dih. Začutimo žive elemente okoli sebe, sonce na koži, nebo in oblačnost, veter ali dež, vlago v zraku, temperaturo. Poduhajmo cvet, pobožajmo travo, sedimo pod drevo, prisluhnimo ptičjemu petju, šušljanju drevesne krošnje… in se za nekaj minut prepustimo, da nas življenje nahrani. Molčimo!
4 Malicajmo zunaj ali v kakem tihem kotičku, če se le da. Prinesimo s seboj živo hrano, sadje ali solato, kakšno medeno-semensko ploščico, ki jo naredimo doma in se sprehodimo čez park, med tem ko jemo. Bodimo sami in molčimo!
5 Bodimo bosi ali v lahkem obuvalu, sedimo udobno in vzravnane hrbtenice, da je predel trebušne predpone odprt za dih. Zavejmo se, kdaj držo izgubimo in se popravimo. Če delamo stoje, enako pazimo, da smo poravnane drže tudi, ko se sklanjamo. Hoja naj bo mehka, da ne zabijamo pet v tal.
6 Uporabljajmo stopnišča namesto dvigal in med hojo ne razmišljajmo, temveč izkoristimo te minute za povrnitev miru, globokega diha, sproščene in poravnane drže in priziva prisebnosti.
7 Izogibajmo se klepetom in govorjenju o stvareh in ljudeh, ki jih ni pred nami. To je velik jemalec moči in prisebnosti. Veliko molčimo in opazujmo, zavedajmo se sebe, kaj mislimo, kaj govorimo, kako to počnemo., kakšno vzdušje nam vlada. Vse, kar oddamo v eter!
8 Veliko hodimo po gozdu sami in v tišini. Meditirajmo!
Za Hosto Marjeta Šumrada
solahosta.com 
Leave a Reply