Ko se preobrazim – Študijski krožek Ekologija duha

Gozdna šola Hosta je v sodelovanju z Andragoškim centrom in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport izvedla študijski krožek po skandinavskem vzoru neformalnega izobraževanja odraslih z naslovom Ekologija duha, katerega zaključno prireditev s pogostitvijo smo imeli 8. junija v gozdu ob ognju.

Ob besedi ekologija razumemo, da gre za nego okolja in bivanjskih pogojev. Kadar gre za ekologijo duha težko potegnemo ločnico med zunanjim in notranjim okoljem, kajti nas ni brez okolja in okolja ni brez ustrezne ekologije človekovega duha, ki bi to cenil in vzdrževal. Smemo pa reči, da je najprej ekologija duha, šele nato je ekologija okolja. Človek, ki ne zna vzdrževati osebne miselne, čustvene in telesne čistosti, ni sposoben vzdrževati čistosti okolja. Vidnejši zakon življenja je, da vsak lahko da od sebe le to, kar ima.

Nekateri so že dozoreli za osebno preobrazbo, iz katere v družbenem sistemu prepoznajo odsev samih sebe. Družbeni sistem, njegova jekleno-betonska filozofija osebnih koristi in neobčutljivosti je lahko zato, ker jo jaz s svojim načinom življenja podpiram. Prevzemanje odgovornosti je, za razliko od kazanja s prstom, gotovo znak prebujenega posameznika. Res sem do neke mere prisiljena sodelovati v tem, a le do najosnovnejšega musa, ki ga je lahko določiti z obveznim šolstvom, zavarovanjem in davki. Zakaj dodatno zavarovanje cveti in zakaj cveti dodatno šolanje, zakaj lakomnost po več imetja kot ga potrebujemo je zato, ker človek še vedno zaupa človeškim rešitvam, ponudbi in znanju.

Zaupanje človeškim rešitvam in znanju korenini v strahu zase, za svoje, je nezaupanje življenju in njegovim rešitvam. Prebujen človek se tako imenuje zato, ker se zdrami v občutljivost, postane duhovno odziven, gibek in živ, predvsem pa trdoživ in samostojen. Že misel na varno prihodnost ga zmrazi, kar na družbeno misel priklopljenemu pomeni zrak, ki ga diha. Tak človek se bo oklepal slabe službe zaradi varnosti, plačeval bo dodatno zavarovanje, ker verjame v pokojninski sistem, kupoval bo najnovejše naprave, stroje, avtomobile in drugo nepotrebno ropotijo, plačeval zabavno in rekreacijsko industrijo, se omamljal z res fascinantno zbirko strupov, le da bi zapolnim praznino in ubežal nesmislu, ki ga pušča za seboj z življenjem skregana človeška pamet.

Sreča je na strani pogumnih in pogumni so miselno in čustveno prečiščeni ljudje. So zdravi najprej v duhu. V misli, ki je osvobojena strahu zase, v čustvovanju, ki je oprano samo-pomilovanja in okrivljanja ter v telesu, ki je prosto odvisnosti in potreb, ki jih vzgaja in neguje družbena misel. Pogumen je prebujen človek, ki ne podpira te človeške ponudbe. Prebujenost človeku ne dovoli podpiranja in uživanje bolnega, zapakiranega, predelanega in ubitega, diši mu le sveže, dišeče, ne-pretvorjeno in predvsem živo. Prebujenost človeka vodi k živemu, naravnemu, sebi lastnemu in tihemu. Tuja mu je množičnost, hrupnost, lažernost, zajedenost v druge in dokazovanje pred drugimi.

Smo na prelomnici zaupanja edini avtoriteti, ki ji gre zaupati, če želimo preživeti. Ta avtoriteta je Življenje samo, njegov brezhiben red in nezmotljiva inteligenca. Zaradi neobčutljivosti smo pozabili brati njegovo govorico in povsem prekinili komunikacijo z njim, a sadovi, ki jih tako ravnanje pušča za seboj, nam puha svoj smrad naravnost v obraz. Prebujamo se grozljivo, a kaj drugega bi nas otopelce in samo-zaverovance prepričalo o lastni zmoti?

Prebujen človek je svoboden človek, ki iz zemlje vzame le to, kar nujno potrebuje. Zaradi duhovne občutljivosti mu stvarna, težka, čustveno vznemirljiva in umsko zapletena človeška ponudba ne nudi nobene utehe. On se zateka v mir, v okrilje družine in dušnih prijateljev, v naravo in preprosto sprostitev, ob vsaki priliki se umika v svoj naravni red in zven. Zaradi tega se nemir v njem zmanjša, potrebe po mrtvih stvarnih mašilih izginejo, bolezenske kali odmrejo, vanj pa se prilije mir in zadovoljstvo, ki negujeta zdravost v vsakem oziru in pomirjenost s sicer še vedno prevladujočo vladavino duhovno mrtvih. Zanj je duhovno mrtvilo ječa najhujše vrste, ki jo speči ne vidi, ne zazna in sploh ne ve, da je v njej.

Kaj je ekologija duha? Nujnost preživetja, čiščenje lastnih vsebin, brisanje družbene misli, razumevanje enosti, pretočnost za življenjske sokove, sladkost čustvovanja, neuboganje telesne razvajenosti, gospostvo nad lastnimi mehanizmi, novo rojstvo, razcvet samoniklosti, odvisnost edino od življenja, ljubimkanje s trenutnim dogajanjem, praznovanje diha, ples vseh možnosti.

Za Hosto Marjeta Šumrada


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s