Bojevnikova eleganca

Eno vidnejših bojevnikovih pravil je: ‘Ne glej druge, glej sebe!’ Ne zaradi altruizma ali morale, temveč zaradi razumevanja, da vse, kar vidimo na drugem, lahko vidimo na točno tak način zato, ker gledamo ‘iz sebe’. Zato rek: ‘ Vsake oči imajo svojega malarja’. Kar vidimo in govorimo o drugih, ne pove ničesar o drugih, pove pa vse o nas. Bojevnik ve, da s kritiziranjem, sodbo, uporom in očitki razkazuje, koliko še ni počistil pri sebi.

Kadar nekomu nekaj pripišemo, potem v tistem trenutku počnemo ravno to, kar ‘mislimo’, da počne drugi, pa tega pri sebi ne vidimo. Vsak očitek je projekcija svojega nezavednega obnašanja, zato se bojevnik z vsemi močni zaustavlja v gledanju v druge.

Bojevnik biva v Velikem razumevanju in je s pozornostjo, zalivalko življenjske moči, neprenehoma usmerjen na zalezovanje svojega obnašanja. Drugim dovoljuje absolutno svobodo, kajti bojevnik hoče biti svoboden, zato svobodo daje. On vodi in poučuje z bivanjem iz Razumevanja, ne z govorjenjem. Če že ima na jeziku očitek, sodbo ali kritiko, se iz ljubezni do sebe in iz Velikega razumevanja zaustavi in uporabi nauk nameravane kritike na sebi, ne da bi posegel v intimo in svobodo drugega in ne da bi se razgalil v svoji nepočiščenosti. To je bojevnikova eleganca.

Bojevnikova meditacija