‘Človek hoče biti zadet’

Na včerajšnji konferenci izobraževanja na Brdu pri Lukovici je proti koncu do besede prišel tudi Jože Prah, katerega govor je vreden povzetka. Marjeta Šumrada

‘Ali moramo upoštevati stare zapovedane kategorije (izobraževanja)…, ali se moramo prodajati v kalupe? Moj odgovor je, ne. Hoditi z roko v roki s Prasilo življenja, Ljubeznijo je osnova izobraževanja. Drevesa s svojo močjo in veličino nas učijo vzajemnosti in trajnega sožitja. Vključevanje mladih v skupnost mora temeljiti na modrosti starejših, da bi lahko uspešno vstopili na pot trajnostnega razvoja. Trajnost nedvomno temelji na krožni soodvisnosti snovi in energije vseh oblik življenja, ki se prek uvidov prenese na ureditev človekovega socialnega bivanja.

Študijski krožki vsebujejo pojem krožnosti že v svojem imenu in temeljijo na povezovanju ljudi s sorodnimi znanji in interesi, da bi se na skupnih krogih oplemenitili in skozi javne predstavitve izlili v okolje. Krogi so nova oblika živega učenja vsega tistega, kar ljubimo in nobene potrebe ni, da bi bilo učenje naporno.

Že brez človeka je ta kraj v vesolju muhast, a na njem vedno zmaga življenje, ki mu lahko rečemo ljubezen. Danes je na zemlji 99.8% prvotnih oblik življenja že izumrlo. Od teh, ki so ostale, jih 85% še ne poznamo. Človek je povsem odvisen od teh oblik življenja in gozdovi so garancija človekovega preživetja. Človek hrepeni po zadovoljstvu ali drugače rečeno, človek hoče biti zadet. Ne kradimo naravi, naučimo se modrega sobivanja in preprostosti. Vsak človek je, po besedah patra Gržana, enkratno bitje s 100% talentom in to naj bo vodilo izobraževanja.

Se znamo poslušati? Znamo biti iskreni? Znamo premagati revščino pohlepa in vsevednost paradigme oblastniških ljudi? Imamo svojo vizijo Lepote in skupnosti? Imate občutek, da so naš učili napak in nas to ne pomirja?

Ne rangirajmo se s svojimi položaji, temveč s srčnostjo in igrivostjo. Morda si moramo pri vseh teh stvareh odgovoriti samo na temeljna vprašanja in svoj jaz potunkati v skupnost: Kaj naj počnemo, za koga in s kakšnim ciljem? In za to ne rabimo nobenih študij. Smo del vesolja in znanje je skrito povsod okoli nas v inteligenci Življenja. To znanje ni vedno vidno, a vedno ga lahko čutimo. Ali res velja, da vse vemo? Kakšen izziv nam je lahko gozd? Morda to, da se od njega naučimo pretakanja in sožitja. Nič ni odveč in nič ni večvredno. Gozd se daje in spoštuje. V njem se vse podpira in vse je zavito v skrivnostnost gozdne mane. Sožitje z gozdom je vir vseživljenjskega učenja. Potopite se v gozd in gozd vam bo dal Mir. Pusti vam, da ste. Sreča je v srčnih ljudeh in naravi.’