Sok življenja

Pijan od življenja. Lao Tzu se sreča z Budo in Konfucijem v čajanki. Med tem, ko so sedeli za mizo, jim natakar prinese posebno pijačo ‘Sok življenja’.

Buda jo nemudoma zavrne rekoč, da so rojstvo, življenje in smrt trpljenje in ‘Sok življenja’ ni vreden okušanja. Njegovo razsvetljenje je prosto tudi kolesa trpljenja. Čemu bi hotel mazohistično trpeti in prostovoljno piti ‘Sok življenja’, če se trpljenju lahko izogne?

Konfucij je rekel, da ne more soditi pijače, dokler jo ne okusi in zvrne požirek… ki mu ni bil niti najmanj všeč: ‘Buda, prav imaš… grenak je in mizeren, ni ga vredno piti!’

Lao Tzu nagne steklenico in jo izprazni na dušek. Zatem vstane in začne plesati in plesati in plesati… in vriskati kot norec. Mnogo kasneje spet prisede k mizi. Buda in Konfucij sta bila radovedna: ”No, povej, kako je bilo!’ Lao Tzu radostno odgovori: ‘Nimam kaj reči… ni kaj povedati.’

Lao Tzu je po daljšem moledovanju vendarle pojasnil: ‘Buda, ti si prehitro sodil, Konfucij, ti pa si sodil po enem samem požirku. V teoriji imata prav, da življenje ni vredno trpljenja in izhajajoč iz doktrine, se je določenim elementom vredno odpovedati, da se izognemo trpljenju… ampak v resnici se izogibata življenju in vse besede vama ne morejo opisati, kaj pomeni biti resnično živ… zato ‘ni kaj povedati’. In tudi… da bi lahko sodila življenje, ga morata najprej v polnosti doživeti’.