Naravna zaščita

Je mogoče, da um, ki ustvarja probleme, le-te lahko reši? Ustvarjanje problemov je posledica uma, ki ni poslušen Redu življenja. Nemogoče je torej, da bi um, ki je v konfliktu z negovalno dinamiko življenja, lahko reševal samega sebe in posledice, ki jih kot tak povzroča. 

Kako naj um, ki je poln težav, rešuje težave? Kadar to vseeno počne, z ‘reševanjem’ težave samo poglablja. Problema se moramo lotiti iz drugega zornega kota. Težave imamo, ker jih ne razumemo, ne poznamo vira težav, ne vidimo korenin in v iskanju rešitev režemo veje, skubimo krošnjo, ubijamo parazite, ločujemo od celote, gradimo karantene… lotimo se preoblikovanja oz. izmaličenja (zunanjih) posledic, ki se v nobeni točki ne dotikajo vzroka.

Se je mogoče popolnoma osvoboditi tako zmedenega uma, ga ozavestiti in mu ne dovoliti uresničevanja? Izmislili smo si številne umetnosti preoblikovanja stvari in urjenja lastnega telesa/uma, spregledali pa smo umetnost, ki bi morala predhoditi vse ostale… umetnost živetja ali umetnost bivanja. Kako bi odgovorili na to vprašanje ne intelektualno in ne emocionalno… temveč izkustveno, bivanjsko?

Če bi postavila to vprašanje v živo, bi na tem mestu naredila premor in počakala na vaš odgovor, preden vam brez vašega angažiranja serviram svojega. Tako lahko računam le na vašo samoniklost, da se boste tu za hip zaustavili in se preiskali, preden nadaljujete z branjem… .


Umetnost živetja je zmožnost pozabe nase in na svoje, ker smo kot taki osredotočeni le na drobcen vidik Vsega in zato v sporu z vsem drugim. Umetnost živetja je popolna nekonfliktnost! Kadar se vrtimo v mislih o tem, kako bomo naredili to in ono, kako bomo preživeli, kako bomo prešli določen izziv v smislu reševanja samega sebe, je to vase zaverovanost, ki vodi v uničenje tistega, ki se jo oklepa.

Je živetje v pristni slogi z vsem uresničljivo? Če se po odgovor zatečemo v opazovanje družbenega reda, je odgovor ne, ni uresničljivo, ker je družbeni red rivalski in vzgaja konfliktnost. Ste kdaj poskusili vsaj za en dan ne misliti nase… kaj vi hočete, kaj vam ne paše, kako bi vi ‘reševali’ zadeve, kako se boste vi rešili? Ali če je to preambiciozno… ste kdaj vsaj za eno uro zavestno zaustavili zatopljenost vase in počakali, da vidite, kaj vam to prinese?

Prinese vam… to lahko vzamete kot darilo življenja za vsako stisko, v kateri se znajdete… ogromno energije, ki je bila vse do tedaj ujeta v naprezanje in doseganje svojega, v skrb, strah, ogroženost, zavračanje in pomilovanje, v izsiljevanje ali oviranje naravnega teka stvari, ki vas osvobojena zdaj naravno ščiti. Sicer se energija zacikla in sama v sebi izgori (takrat človek umre), ne da bi enkrat samkrat prebila parametre ‘osebnosti’ in zadihala v celovitost življenja.

Kako se lahko torej ločen um osvobodi edine težave, ki ji sam botruje je, da neha misliti, da je ločen in neha vleči poteze iz tega izhodišča, saj je po naravnem redu del Celote, ki skrbi Zase t.j. za vse. Gre za prefinjen, miselni manever, ki se lahko zgodi le na nivoju posameznika, če ta tako hoče. Kadar človek ničesar ne naredi zase, takrat življenje vse naredi zanj.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

Create a website or blog at WordPress.com

Up ↑

%d bloggers like this: