
Kakšna izjava! Dlake dvigne vzdolž hrbtenice, ko jo doumeš. Res ne vem, kako je mogoče ostati ravnodušen v teh časih, celo nedotaknjen, ostajajoč isti, ko že 20 let vse brbota v zraku in najavlja natanko čas, v katerem smo. Morda se bo še kdo našel v tej izgubljenosti kot kaplja in vnovični najdbi sebe kor oceana.
Se niste nikdar zalotili, kako sanjate, kot riba v akvariju, o neznani prostranosti, ki ji ne poznate imena? Gotovo ste kdaj sredi kakšne rutine zatavali v sanje in si zamišljali, kako plavate v večnost? Da? Ne?
Sama se počutim natanko tako, kot da izginjam kot kaplja s svojimi mejami in majhnostjo in postajam brezmejna in večna kot duh, ki ga ne moremo ustekleničiti. Kako sijajni časi, ki jim pričamo! Rečem ne akvariju in izrekam odprto dobrodošlico oceanu, ki je moj dom.
Sijte in ostajajte sijajni, Marjeta Šumrada
Leave a Reply