Kako do notranje tišine

Največja napaka, ki jo delamo je, da mislimo, da so vse velike stvari tam ‘gor’ nekje. V resnici ne moremo reči, kje je gor in dol. Če pogledamo gor, v resnici gledamo v napačno smer. Ali v vesolju lahko rečemo, kje je gor in dol, naprej in nazaj, spredaj in zadaj… vse to smo si izmislili zaradi lažjega sporazumevanja v tem majhnem svetu svari. To ni resnično! Biti prijazen do sebe ne zahteva kaj dosti več od tega, da smo tale hip sposobni biti v miru. A kot se zdi preprosto, je to za človeka nekaj povsem nemogočega. Kolikokrat v dnevu opazimo nemir v sebi in ne naredimo ničesar ali še huje, ga sploh ne opazimo? Potrebujemo vznemirjenje, da se počutimo koliko toliko žive, potrebujemo veliko hrupa, vpitje množic in dan nabit z opravki, da v celoti prepišemo mir in tišino. Ne opazimo, da je našemu telesu nemir povsem tuj in se nanj odziva z bolečino, stisko in pretiravanjem v vseh oblikah.

Prvi korak, ki ga lahko naredimo v smeri poglabljanja doživljanja življenja, je znati držati naše telo v sproščeni drži in se preko njega kot preko antene povezovati z življenjem. Ponovno se to mogoče sliši preveč enostavno, da bi bilo res, a vprašajmo se, koliko časa v dnevu se zavedamo samih sebe, svoje drže in svojega diha? Miselna aktivnost, skrbi, naglica, ambicioznost po zemeljskih ciljih, gledanje v stvari in ukvarjanje z njimi nas odrežejo od telesa, da ne opazimo sključene drže, zategnjenih ramen in stisnjenega trebuha. Naša ‘antena’ ni naravnana na sprejem moči in tako sami sebe z nezavedanjem odrežemo od življenja. Nepovezanost nam daje misliti, da ‘živimo’ sami od sebe, od neke pretekle inercije, preprečuje nam uvid, da nas življenje ohranja pri dihu prav zdajle… ali pa nas po naši volji ne. Kaj je ta hip najpomembnejše in ta hip je vse, kar je? Če bi nam smrt dihala za ovratnik, bi 99% vsega, kar se nam sicer zdi pomembno, odpadlo. Kaj bi ostalo? Ostala bi prečiščena zavest hvaležnosti, da nam je dan še en dan, v katerem lahko pokažemo, kaj je zares v nas. Zato, če se zalotite v neugodnih razpoloženjih, se zavejte, do so vaši, saj prihajajo iz vas in se osvobodite vplivov od zunaj in čvrsto vztrajajte v čisti radosti, da živite.

Za Hosto Marjeta Šumrada