Moški? Ženska? Vidim?

Če Življenja ne gledamo kot prevladovanje enega pola nad drugim, če ga gledamo kot dopolnjevanje, prelivanje, enotenje, potem brez nasprotij ne bi obstajalo. Kaj je ženskost? Kaj je moškost?

Poglejmo, človekovo razumevanje izhaja iz določenega zaznavanja… omejenega zaznavanja, ker njegovo razumevanje temelji na zaznavanju preko čutil. Čutila lahko zaznavajo samo, kadar imajo primerjavo npr. svetlobo zaznam zato, ker poznam temo in obratno. Kadar izhajamo iz zaznave skozi čutila, je zaznava samodejno deljena in samodejno deljeno tudi razmišljamo. Ko enkrat razumemo princip delovanja čutilne zaznave, ki je namenjena preživetju telesa v stvarnem svetu, potem ji dodelimo pravo mesto v upravljanju z našim življenjem.

Kadar rečemo moško in žensko ne govorimo o moškem in ženskem telesu, govorimo o dveh vidikih življenja, brez katerih ne bi delovale najbolj preproste stvari in brez katerih ne bi bilo lepote in čudenja. Človek, ujet v zaznavo skozi čutila, razume življenje kot dvoje, ki sta v neprestani vojni za nadvlado. V trenutku, ko nekdo razmišlja skozi dvojnost, je iz svojega življenja naredil problem in grdobijo. Tako ni mogoče spoznati življenja.

Ženski vidik je energičen, je ognjevit, je brbotajoč, je navdihujoč, je dišeč, je vsebinski, je eteričen. Ekonomija je postala konstrukt našega življenja, stvarna računica, kaj se ‘splača’. Ženska energija ni del tega. Ženska energija je estetika… je umetnost, ljubezen, glasba, lepota, vsebnost, izlušček bistvenega, kvaliteta. Kadar je estetika enakovredna ekonomiji, potem je ženski vidik naravno brbotajoč v energiji družbe in naravno regulira meje ekonomiji, ki se zaustavi v istem hipu, ko prestopi meje življenju koristnega.

Zdaj je čas ustvarjanja ognjevite, žive ženskosti, nevezane na telesni spol, ki v človeku prebudi občutek za lepoto, za smisel, za bistveno. Staro militaristično razmišljanje, kaj se splača in ne splača, moramo zdaj precediti skozi ženski vidik življenju koristnega in potrebnega. Spregledali bomo tisti trenutek, ko ob gledanju človeka ne bomo več videli telesnih organov, pač pa prodrli skozi očem vidno v vsebnost človeka. Temu smemo reči videnje, ki je neomejeno s čutno zaznavo.

Zatrt ženski vidik življenja se kaže skozi udomačenost, ko postane gospodinjski, delujoč znotraj sten družine. Bujen ženski vidik je vse-objemajoč, je vse-vključujoč.

Moškost in ženskost sta obraza iste energije. Spreminjanje prsti v hrano imenujemo agrikultura, spreminjanje hrane v organizem imenujemo prebava, spreminjanje organizma v prst imenujemo kremacija… sleherni vidik teh pojavov pa je skrivnostno, čudovito pretakanje obeh moči življenja brez prestanka, brez zaustavitve. Doumeti ta osnovni princip življenja v sebi in zase pomeni uničiti problem, presekati korenino ločenosti in pustiti življenju, da se razcveti v vsej lepoti in obilju.

Za Hosto Marjeta Šumrada