Svoboda

Besedo svoboda lahko slišimo na vsakem koraku… svoboda gibanja, svoboda govora, svoboda odločanja. Od svojega 13. leta se sprašujem, kaj pomeni ta beseda zares. Ne izberem svojega imena in porekla, ne privolim v vrtec ne v šolo, ne privolim v moralna in kulturna pravila družbe, ne odločam o zakonih države, katerih ne-uboganje me lahko drago stane. Vse otroštvo sem bila dresirana na vstajanje in usedanje na ukaz ali na zvonec. V odraslosti, se brez zavestnega hotenja, nihče ne izvije iz tega ritma.

Ravno to je to! Ne gre brez zavestnega hotenja! Hoteti moram pozabiti dresiranost, ki se mi je tako zajedla v telo, da mislim, da je moja. Vpreči moram svobodno voljo! Mislim, da moram hoditi po poti večine, ker bom sicer obsojena na samoto in življenja na robu družbe. Za mlado dekle je to lahko konec sveta… in začetek prvih bojnih brazgotin, ki kasneje postanejo njena kraljevska moč.

Pogum, ki ga je potrebovala, da je vztrajala pri zvestobi sebi in samotno preživljanje mladosti, sta bila neprecenljivi darili življenja, ki sta jo izklesala v divjo, nekultivirano bitje. Neskončno hvaležna zdaj radostno in sijajno stopa svojo pot ne meneč se za prah, ki se dviguje za njo.

Kadar se znajdemo na točki, ko se počutimo, da ne spadamo več v okolje, v katerem smo se še do včeraj počutili domače, se ne obotavljajmo, ne zatrimo tega občutja. Oklenimo se ga kot poslednje rešilne bilke, kajti trenutek iskrenosti lahko mine in nas za zmeraj otopi. Smrt lahko vstopi tudi skozi ključavnico zaprtih vrat. Nedomačnost z okoljem je klic umirajočega duha, ki hrepeni po tekanju po gozdovih in ležanju pod zvezdami, osvobojen prisilnega jopiča sistemske diktature. Tako zajedena je v nas, da jo je najti malo-da-ne v sleherni besedi in potezi še ujetega človeka. Neodobravanje in nepodpiranje okolja sta nujna pomoč pri prvih korakih v svobodo, pomagajo nam, da se lažje odrežemo.

Gozd, velik zaščitnik duhovnih beguncev vedno potolaži, vedno podpre in nahrani. Zatekajte se v njegov objem, izjočite bolečino, ne vračajte udarcev, zakurite ogenj, plešite in pojte mu veliko hvalo za dar uvida in poguma. Biti tujec vzdušju, ki nas obkroža, je žal danes zaželena kvaliteta, ki najavlja še živega duha. Ne prezrimo ga za nobeno ceno!

Za Hosto Marjeta Šumrada



Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

Create a website or blog at WordPress.com

Up ↑

%d bloggers like this: