Telo nas zrcali

Način, kako človek skrbi za preživetje, ni drugačen od načina, ki ga uporablja vsako drugo bitje na zemlji… skrbimo za zavetje, hrano, razplod in umremo. Razlika med nami in drugimi bitji je ta, da mi ob tem delamo veliko hrupa, smradu in smeti. Če bi čez noč izumrle čebele in druge žuželke, bi življenje na zemlji izginilo v 18 mesecih. Če bi izginili deževniki in črvi, bi življenje propadlo v 3 letih. Če bi izginil človek, bi življenje zacvetelo. Kar je enostaven in očarljiv proces preživetja, mi naredimo velik rompompom. Že pred časom so vedeli, če človeku odvzamemo del možganov, postane ‘miren’, ubogljiv, brez lastne pameti. Se bodo otroci, naši vnuki rodili v tak svet, v katerem jim bodo ob rojstvu vbrizgali čip nadzora v kri in odstranili del možganov, da bodo obvladovali preveliko populacijo človeštva in njegovo nenasitno potrebo po nasilju, dokazovanju, uživanju in omamljanju?

Spraviti se v red terja oživitev naravne občutljivosti, značilne za živa bitja: 1 očistimo usnulo telo balasta, ki nam blokira senzibilnost, 2 izpraznimo glavo, ki nam prigovarja naučene neumnosti in 3 umirimo čustva, ki nam požro vso moč jasnosti in vedenja. Ko spravimo to troje v red se kot kvantni preskok zgodi prebuditev zaznavnega telesa. Začenjamo opažati nasilnost, ki se nam je skrila za lepo podobo o samih sebi. Začenjamo čutiti ječanje življenja, predvsem telesa, pod nadvlado našega ‘mislim, kaj je prav’.

Kadar slišim koga govoriti, da ve, kako se stvarem streže, pred seboj pa nosi obilen trebuh uživaštva, potem vidim, da mu še ni jasno. Morda res ve, a zaživeti tega še ne zna. Opazimo to, brez sodbe, je kot je. Jasnost pomeni ceniti darovano življenja v delanju, ne v mišljenju. Telo nas izdaja! Natančno zrcali naša prepuščanja: lenobi, nezmernosti, nemiru, pohoti, pohlepu in požrešnosti, skratka nasilju nad seboj, ker vsak vse počne le sebi. Jasno nam tudi še ni, kadar se na grdobijo sočloveka odzovemo enako in pokažemo, da smo sami prav taki z nezrelim opravičilom, oni je začel. Jasnost v tem smislu pomeni razumeti pravkar povedano, da vsak da iz sebe lahko le to, kar ima in odgovarja na izzive življenja z zavedanjem, iz tega, kar je v njem. Če ne delamo na sebi, potem lahko že v naprej vemo, kaj bo šlo iz nas, kajti notranja lepota in odgovarjanje iz nje potrebujeta neomajno namero in neprekinjeno nego.

Za Hosto Marjeta Šumrada

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

Create a website or blog at WordPress.com

Up ↑

%d bloggers like this: