Srednja pot – Kako ukaniti hudiča?

Srednja pot je velika življenjska modrost, ki jo razumejo velikani duha, mistiki, mojstri umetnosti, vrhunski športniki in glasbeniki, torej tisti, ki goreče izpopolnjujejo lastno popolnost skozi neko veščino. Popolnost se zgodi v istem trenutku, ko nekaj naredimo brez, da bi to hoteli, iz neosebnega navdiha. Gre za preprosto razumevanje, da je nekaj popolno takrat, kadar v tem ni mojega jaza, ki bi hotel nekaj narediti in se ob tem zavedal svoje popolnosti. Zavedanje o popolnosti, popolnost izniči. Cvet je popoln, ker se ne zaveda tega, otrok je popoln, ker se ne zaveda svoje čistosti in spontanosti, žival je ljubka, ker ne ve, da je.

V zen lokostrelstvu velja za popoln strel tisti, ki je narejen brez odločanja oz. je odločitev po izpustitvi tetive istočasna z dejanjem izpustitve. Lokostrelec ne pomisli, zdaj bom ustrelil in šele nato spusti tetivo, v tem primeru vedno zgreši. Odločitev in dejanje sta istočasna. Srednja pot v odnosu do ega nas uči, da naj ne najavljamo bitke proti njemu, ker je to enako kot begunca loviti z bobnarskim orkestrom. Ego je moja misel in če se odločim, da jo bom utišala, bo ona prva to vedela in iznašla tisoč in eno past, v katero me ujame.

Popolnost se torej zgodi, ko neham hoteti in doumem, da že sem, karkoli že. Nekdanji kadilci ali pivci povejo, da so en dan preprosto nehali. Dozorelost ni prišla zaradi vaje, temveč zaradi obupa nad številnimi poizkusi nehanja, ko so končno priznali lastno nemoč. Ravno tu se zgodi preobrazba, ko neham računati nase in se vdam. Takrat se ego zruši, spusti nadzor in dejanja moči se lahko zgodijo. Sprevidim, da ega v resnici ni, da živi samo v moji misli in da je vse, kar sem naredila, nehala misliti. Srednja pot ni aktivnost niti pasivnost, je dogajanje brez nosilca dejanja ‘jaz delam’.

Za Hosto Marjeta Šumrada