Obžalovanje?

Največji odmik od narave smo naredili s tem, ko smo sebe postavili na mesto avtoritete. Kdo je avtoriteta? Nekdo, ki je avtor nečesa. Narava z vsem v njej ni in ne more biti avtor tega, kar se v njej in z njo dogaja, ker nima možnosti odločanja proti volji življenja, ki je njena edina avtoriteta. Avtoriteta življenja je vseprisotna informacijska mreža, ki se iz hipa v hip prilagaja v večno ohranitev.

Zmotno je prepričanje, da je zakon življenja vtisnjen v gene dreves, živali in rastlin v trenutku spočetja, nato pa živijo od te pretekle inercije kot avtomatizirani roboti nezmožni izvirnosti. To je zrcaljenje človekove misli, ki ne priznava življenja za svojo avtoriteto in nima nič opraviti z dejanskostjo vedenjske dinamike narave. ‘Snov’ za obnašanje narava črpa neposredno iz dogajanja. Narava (drevesa, rastline, minerali, živali, voda, veter itd.) nima jaza in z njim ‘svojega prepričanja’, ki bi se tepel z življenjsko logiko, zato je vsak njen gib sinhroniziran v realnem času z namero življenja. Pomembno je, da razumemo, zakaj je narava vselej tako lepa in brezhibna v svojem obnašanju in zakaj je ŽIVA.

Biti živ ni kopi-pejstanje v naprej sprogramiranih vedenjskih vzorcev… srna se bo enkrat dovolila občudovati, drugič pa bo zbežala pred človekom, odvisno v kakšnem duhu je človek, ki ga sreča. Še pogosteje pa se ne bo pustila videti človeku, ki v sebi nima živega duha in se bo v naprej potuhnila… zato je na gozdnem odmiku videti divjo žival znak moči, ki kaže na to, da človek ni v jazu.

Kadar se zalotimo, da iz sedanjega trenutka presojamo nekaj, kar se je že zgodilo, smo lahko prepričani, da to počne ‘jaz’… nekdo torej, ki edini trenutek, ‘ki je’, uporablja za to, da presoja o nečem, česar več ni. V takem ‘kiksu’ ne morete zalotiti nobeno živo bitje! Drevo ali srna ali ptica ne morejo obžalovati, da so nekaj naredile, ker moči za to, kar se jim dogaja, ne pripisujejo sebi… nimajo jaza, ki bi bil avtor njihovih dejanj. So preprosto žive, cele predane življenju, ki se zdaj godi. O tem, kar se godi, pa ni mogoče premišljevati, le doživljati. Komur je življenje mar, naj se z vsemi štirimi upira uboganju svoje pameti, ki ga bo na tisoč in en način hotela odvrniti od te velike Umetnosti življenja. Za Hosto M. Šumrada

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

Create a website or blog at WordPress.com

Up ↑

%d bloggers like this: